Mudardipe e Romengo ando maripe

Birodine, bikrisikane thaj bistardine džungalipen

Roma na avile ulavdine e nisave formendar e maripeske džungalipestar ali but džungalipenge upral gova minoritetosko amalipe na vaćarel pe na numaj e themetnipeste deso nikana na avile rodikane ni krisosarde. Sajekh pe margina e amalipesko, Roma adjive naj len paćape ande institucije, ni kamen te vaćaren e govesa so desisajlo lendje po maripe.

Romasarel: Lamija Grebo

Edin ćerdol pe sar o manuš savo si korkorropaćivalo džiko del sastipe thaj bešel pe bešaldi angla kamera. Vov si jekh maškare but Roma savo mangla te vaćaren e govesa so desisajlo leske po maripe uzo ćhinadipe te arakhasa lesko identiteto thaj odolese lesko anav Edin naj si lesko čačo anav.

Ando momento kana astarde te strafinen kamere Edin inklel jakhdikhlutno daravno.

Krzo jasva haćarel pe sar von phangle duj Roma thaj sar Roma avile mudarde a avere Roma von indjarde ande policijska stanica kaj avile maltretirani, a athoska ande kasarna ande lesko foro.

Vov haćarda maltretiranje savo ćerde les leske školake amala.

“Džangle kon si kate, pa akharel tut pe anav thaj ikljovel thaj athoska ćeren so mangen, našti te ćeres les khanči“, vaćarel vov.

Edin ačhilo džuvdo po fizičko maltretiranje thaj tangardi bući thaj sasa indjardo ando džuvdo štit. Pe agor majnasulo sasa leske o drom pe savo vov iklista pe sloboda andaro phanglipesko ćher.

“Najpharo sasa mandje kana ašundem mi dej ćinda man”, vaćarel vov.

“Gova nikana našti te bistrav. Akatar šaj manuša te ćinen pe pale sar dživutre. Ćinel tut, bićinel tut“, vaćarel rovindo.

Ćida zuralipe te vaćarel e ciknjaripenge krzo save vov nakhada numaj vov rodija te arakhas amen lesko identiteto sevep but šeja. Vadžaj sajekh dživil pe opštinaki pašimata kaj sar o raklo ando majo 1992. sasa phanglo e avere dženurenca maškare save avile vi avare Roma.

Majbaro djindo e Romengo adjive na mangel te vaćaren kataro piro mudardipe pa čak ni uzo identitetsko arakhipe itakaj ando nakhlo maripe, sar vi avere narodura, avile mudarde, tradine, phangle ande logora, dabarde uzo sa tortura thaj seksualno tandjaripe vi porravipe, a lengo barvalipe si lićharno. Roma, pale gasavo, avile vi vojni učesnici rata, numaj kataro gova na džanel pes but.

Kataro čačo djindo e mudarde Romen nane oficijalne podatkura, a kataro mudardipe gova bosnakohercegovinako nacionalno minoriteto ando themutnipe vaćardol pes cirra jal nikako.

“Themutnipe angla sa na džanel”, mothovel Dervo Sejdić, o rodavno pe projekto thaj o predsjedniko e Amalpesko „Kali Sara“ – Romano informativno centro.

“E aver rigatar thaj institucije e barederipengo, pa bi phenava vi rodavne pala maripeski džungalimata na dije sama pala pučipe maripeski džungalimata upral Romen. Angla sa, barikano si amendje te themutnipe džanel ande save procentura amen avilam mudarde, save dživutrenge džungalimata von ćerde amendje, te zumavas te avas džiko čačipe kon ćerda amendje gova thaj, bezbeli, džiko čačipe“, vaćarel vov pride.

Zijo Ribić sar oktobršengo ačhilo džuvdo athoska streljanje maškare 30 Romen andaro Skočić paša Zvornik, džiko sa leski familija sasa mudardi. Athoska maripe Zijo djelo ande škola, istarda bući thaj fundosarda familija. Piri džuvdipeski paramiči mothoda but droma ando sasto them. Itakaj sa so desisajlo leske, itakaj o čačipe kaj vadžaj sajekh rodel pala merutne kotora pala jekh phen, Zijo nikana na sikljovda te xoljarel.

Memorijalno centro Srebrenica, Amalipe “Kali Sara” thaj Balkanski rodipeski astardi BIRN Bosna thaj Hercegovina (BIRN BiH/Detektor) ando jekhethano projekto astarde o proceso ando savo ka ćeren rodimata pala sako zločino thaj ka ćeren dokumentacija sar bi mothoven o čačipe thaj buhlipe e mudardipesko upral thaj koring Roma ando nakhlo maripe.

Vareke lendar vadžaj sajekh dživisaren ande thana kaj avile phararde, sar vi dženi savi mangla pesko arakhipe e identitosko andar zločino savo haćarda, ali vi pala o čačipe kaj cirra po cirra vakto voj dikhel pharutnare pe ulica.

“Kate si but save me pindžarav. Thaj sajekh maladivav len kana džav ande prodavnica jal kana gadija džav e čhavorrenca ando foro. Me pindžarav len thaj von kana dikhen man daramno dikhen mande“, vaćarel voj.

E familijasa thaj aver Romenca avili phangli ande but forura thaj thana kaj avile dabarde, porrade thaj mudarde. Pharo vaćarel kataro gova so desisajlo las. Athoska ćerel lungi pauza thaj ačhavel pesko krlo.

“Indjarde amen te dikhen amare dada so von ćerde amen. Ande mande istarde mo phral kataro pandž brš thaj dabaren les ando divanesko xinz thaj kana von vaćarde: 'Dukhel tut pala gova čhavo jal pala gova so amen ćerdam latar.' Vaćarel: 'Pala velduj čhavorre amen dukhavas, gova si mrne čhavorre. Mudaren vi man vi mrne čhavorre. Na ćeren gadija maltretiranje.' Von phangle amen, a man inkalde thaj nane so na ćerde mandar“, phenel voj.

Lake thaj aver ćhutine romane paramiča naj si dosta mothodine, thovel godjate o direktoro kataro Memerijalno centro Srebrenica Emir Suljagić.

Vakto si te paruvel pe gova, vaćarda vov godjavernes.

“Ande Srebrenica kana sasa blokada vi kana voj perda dživisarda baro romano amalipe. But lendar avile pindžarde ande dipe e opripesko, ulade sudbina amenca, ulade bokhalipe amenca thaj godjav kaj na ćerdam but pala gova“, vaćarel Suljagić.

Itakaj rodipa katari maripeski džungalimata avile ćerde pe varesavi pašimata ande savi sasa dokumentacija vi kataro mudardipe e Romengo jekhethane e avere narodosa, nikana na ulade samo mudardipe e Romengo, del godjate o rodavno Ejub Zukić thaj del pride kaj ande gova slučajo ćerel pes kataro pionirsko projekto.

Labardam posebno metodološko andripe e rodipesko, mapiranje vi dokumentovanje thaj po angluno drom pe gova drom si ćerdo rodipe e džungalimatake savo si ćerdo upral e Roma. Ande gova dokumentovaje ćerde bući vi e rodavne uzo barvali zumadimata ande rodipe e žrtvurengo, pala lokacija pala jekhorre vi masovne limorja, thaj pala e dženura save ćerde maripeske džungalimata.

Džiko ažućarda te bare institucija astaren rodipe pala džungalimata upral e Romenge, Fadil Ferhatović korkorro astarda te ćidel mothodipa vi rodipe pala xasarde ando gav Skočić pe granica e Srbijasa paša Zvornik.

“Savore save avile mudarde ando gav Skočić si malade pe limorja Crni vrh”, vaćarel vov.

Fadil akharda dženura e familijengo te den o rat pala DNK analiza thaj baro djindo lendar sasa arakhlo.

“Pe bibaxtalipe, amen rodas još jekh romni, rodas romsni pala savi khonik nane te del DNK pala las”, vaćarel Fadil.

Džiko džungalimata sasa ćerdi upral Romen ande Skočić paša Zvornik šaj te avel vi majpinžardo ande themutnipe, a ando Beogrado sasa i krisipasko proceso, but džungalipa upral Romen naj avile rodinde ni procesuirine. Ni kataro gova o themutnipe na džanel khanči.

E rodipese kataro mudardipe e Romengo uzo Zukić, Sejdić vi e rodavne andari „Kali Sara“, avilo vi Omer Gabela uzo lungobršengo zumadipe ando rodipe pala maripeske džungalipa.

“E Roma pale gasavo naj avile po rigate kana sasa ćerdi saki forma vi pe sako drom gova maripeski džungalimata; kataro mudardipe, tandjaripe, indjardipe ande koncentraciona logora, tradipe, ićharimata e barvalipengo thaj phabaripe“, mothovel vov.

E rodavne pe tereno maladile but barijera vi problemura – angla sa odolese so vareke perutne andaro romano amalipe na del vorba kaj si Roma jal del vorba kaj si „bijeli Romi“ (parne Roma).

“Pe tereno si amen problemo kana maladilam vareko dženo savo si les romano minoriteto. Jal na den vorba kaj si romane perutne jal den vorba kaj si parne Roma. Ama, e vaćaripeste e manušenca save naj si Roma, von si pindžardine thaj dživisaren o džuvdipe e romane kulturake thaj tradicijake“, phenel Sejdić.

Vov dikhel o sevepo sose e Roma na mangen te den vorba kaj si e Roma ande stigma, diskriminacija, predrasudura, stereotipura, thaj ande levelo rasizmo koring romano narodo ande Bosna thaj Hercegovina.

Senad Sejdić andaro Visoko del vorba kaj andare gova sevepura vov na mangla te del vorba kaj si o Rom. Gova adjive pala les naj si više čačipe. Athoska vov o maripe nakhada ande vojska, sasa dukhado, thaj xasarda o phral Mašo, Senad adjive nane problemura te del vorba kaj si o Rom.

“Me akana dav vorba kaj sem o Rom. Akana na ladžav. Akana naj man nisave predrasude kaj vareko šaj vareso te vaćaren thaj kaj šaj te pocikniven man“, vaćarel vov.

Situacija e Romengo andi relacija koring aver narodura ande BiH si dural kataro jekhajekh.

Mudardipe thaj tradipe e Romengo ande Istočna Bosna

Mudardipe e Romengo ande Foča

Pe pašimata e opštinake Foča e Roma dživisarde pe duj thana – Šukovac thaj Miljevina. Sar vi avere dženura bisrbikane nacionalnosti von avile tradine kataro gova pašimata, džiko sasto lengo barvalipe sasa lićharno. Nane podatkura e mudardipese e Romengo pe gova pašimata, numaj o piripe savo ćerda Okružno javno tužilaštvo ando Trebinje, ande savo si djinado kaj romane dženura avile phangle ande barake, sar vi jekh Rom lendar sasa mudardo. Gova predmeto nane gatisaripe.

Ando piro ćheresko tatipe ando kakanjsko loglipe Varda dozaćarel amen Ismet Vehabović. E barikanipesa vaćarel kaj gova loglipe fundosarda angla šel brš thaj kaj si phureder deso opština.

Vehabović sasa vojni učesnik rata, numaj vov del vorba kaj vi ando gasavo vakto diskriminacija upral thaj koring Roma sasa kate, bizo dikhipe so avile ande pale gasave redovi. Situacija na ćerda pes polačhi ni athoska maripe.

“Rom si jekh šukar alav pala Cigan. Ake, te na dukhavel tut. Thaj amen cigani sam sajekh, te si tut na džanav gaći fakultetura sajekh si Cigan, te sam magistrura tu san pala les Ciganin thaj gatisardo, gatisardi paramiči. Mandje si gova jekh. Paćaven man me sem pobut siklo pe gova šeja. Ali te amen Cigani si amen pale gasave čačipa sar vi muslimanura thaj Hrvatura thaj Srbura, naj amen“, vaćarel vov.

Romano narodo ande Bosna thaj Hercegovina generalno nane paćape ande institucija, ni ande pravosudne organura thaj odolese sasa pharo te roden manuša save mangen te mothoven.

Gabela mothovel sar rodavne dikhle pe tereno kaj but Roma vadžaj sajekh daraven te den vorba so desisajlo lendje ando maripe.

“Sesa amen jekh situacija kaj o manuš dija vorba - sasa vi mudardipe, sasa o svjedoko e phandipesko, vov praxosarda mudarde manuša, sasa o svjedoko e porravipesko, numaj kana amen phučlam te mothoven thaj te prezentin piri paramiči, vov vaćarda: 'Me darav pes, me varekan džav-tar gothe ando mrno bijando than thaj me darav te mothovav'“, vaćarel vov.

Dervo Sejdić inćarel dujende kaj pala xarno vakto jal šaj te avel nikana avela džiko čačo djindo e mudarde thaj lićharde Roma.

“Memorijalizacija si barikani odolese so ande avindi školaki literatura ka sikljovas gova, te pala amare avinde generacije mukas kustikipe kataro mudardipe e Romengo te vi von lundjaren rodimata, te amen vi von lundjaren te ćeren memorijalizacija pala sa mudarde romane manušen ande Bosna thaj Hercegovina“, vaćarel vov.

Ande but thana ande save bešle Roma angla maripe, adjive len više naj kate.

“Foča, Goražde, Višegrad, Čajniče, Srebrenica, Bratunac thaj po jekh kotor šaj te phenas vi Vlasenica, Zvornik thaj džiko Bijeljina – gova pašimata si akana momentalno maltene čučo e Romendar. Kate šaj te djinaven vadžaj jekh loglipe Nova kasaba kaj sasa ulica - Ciganluk akhardol komplet e manušendar save bešle kote thaj save avile romane nacionalnosti. Adjive kate naj len khonik“, mothovel Gabela.